Zakaj si sploh meriti sladkor doma
Za razliko od HbA1c, ki pokaže povprečje zadnjih dveh do treh mesecev, samokontrola doma ujame dnevne skoke in padce. Enkratna jutranja meritev v ambulanti ne pove, kaj se zgodi s sladkorjem po kosilu, med vadbo ali ponoči – prav ta nihanja pa so pogosto vzrok, da se številka na izvidu ne premakne.
Smernice Ameriškega združenja za sladkorno bolezen (ADA) priporočajo samokontrolo vsem, ki prejemajo inzulin, pri ostalih pa pogostost prilagodijo posamezniku. Ključno vprašanje ni, koliko meritev na dan je pravilno, ampak ali iz vsake meritve dobite podatek, po katerem lahko ukrepate.
Shema po vašem zdravljenju: razpredelnica
Pogostost merjenja ni enaka za vse. Najbolj jo določata tveganje za hipoglikemijo in to, ali številko sploh uporabite za odločitev o odmerku, obroku ali gibanju.
| Način zdravljenja | Priporočena pogostost | Kdaj meriti |
|---|---|---|
| Samo prehrana in gibanje | 2–4 meritve na teden | Ob različnih dnevih in obrokih, da ujamete vzorce |
| Tablete brez tveganja za nizek sladkor (npr. metformin) | 2–4 meritve na teden | Na tešče in po glavnem obroku |
| Tablete, ki lahko znižajo sladkor (sulfonilsečnine) | 1–2 meritvi na dan | Na tešče in ob znakih nizkega sladkorja |
| Bazalni inzulin (1–2 injekciji na dan) | 2–3 meritve na dan | Zjutraj na tešče in pred spanjem |
| Intenzivna inzulinska shema (več injekcij ali črpalka) | 4–7 meritev na dan ali CGM | Pred obroki, občasno po obroku in pred spanjem |
Natančno shemo določite skupaj z diabetologom. Merjenje večkrat na dan brez cilja je izguba časa in denarja, redko merjenje pri inzulinu pa tveganje.
Kdaj v dnevu meriti: ni vsaka meritev enaka
Tudi pri enaki pogostosti ni vseeno, kdaj merite. Vsaka meritev ima svoj pomen, zato si enkrat za vselej izberite ustaljene trenutke.
- Na tešče zjutraj pokaže, kaj se je dogajalo ponoči, in je osnova za jutranji odmerek inzulina.
- Pred obrokom pomaga pri odmerjanju inzulina in oceni, ali je obrok primeren.
- Dve uri po obroku pove, kako posamezna živila vplivajo na vaš sladkor.
- Pred spanjem ujame tveganje za nočno hipoglikemijo.
- Pred vožnjo in ob vadbi prepreči nevarne situacije, ko se sladkor močno zniža.
Če merite redko, izberite jutranjo meritev na tešče in eno meritev po glavnem obroku – dobite dve najkoristnejši informaciji.
Kdaj meriti pogosteje: posebne okoliščine
Ob določenih dogodkih velja shemo začasno zgostiti. Pogostejše merjenje je smiselno vedno, kadar terapija ali tveganje za hipoglikemijo ni več enako kot sicer.
- Ob vročini, bruhanju ali driski – sladkor se lahko močno dvigne, zato merite vsaj vsake tri do štiri ure.
- Ob menjavi zdravil ali spremembi odmerka inzulina – nekaj dni intenzivneje, dokler se vrednosti ne umirijo.
- Med nosečnostjo ali ob njenem načrtovanju – shemo določi diabetolog posebej.
- Pred in po vadbi – še posebej ob inzulinu, da se izognete nizkemu sladkorju med treningom.
- Ob znakih nizkega sladkorja (tresenje, potenje, zmedenost) – izmerite takoj in po zaužitju 15 g ogljikovih hidratov še po 15 minutah.
Če se po spremembi terapije vrednosti ne umirijo v nekaj dneh, se oglasite pri osebnem zdravniku ali diabetologu – samoprilagajanje odmerkov brez dogovora je tvegano.
Ciljne vrednosti in čas v območju
Ciljne vrednosti so individualne, a izhodišče je enotno. Pri večini odraslih s sladkorno boleznijo tipa 2 si prizadevamo za vrednost na tešče med 4,4 in 7,2 mmol/l ter pod 10 mmol/l dve uri po obroku.
Pri kontinuiranem merjenju se namesto posameznih številk uporablja čas v območju: delež dneva, ko je sladkor med 3,9 in 10 mmol/l. Pri tipu 2 je cilj vsaj 70 % časa v območju, nizke vrednosti pod 3,9 mmol/l pa naj zavzemajo čim manj.
Ena osamljena visoka številka še ni katastrofa. Pomemben je vzorec: ali se vrednosti ponavljajo ob istem obroku, ob isti uri ali po istem odmerku.
Glukometer ali kontinuirano merjenje (CGM)
Klasični glukometer s testnimi lističi je ob pravilni tehniki dovolj natančen in najbolj dostopen. Meritev opravite s kapljico krvi iz prsta, rezultat pa dobite v nekaj sekundah.
Kontinuirano merjenje s senzorjem v podkožju pokaže vrednosti ves dan, smer gibanja in opozori na nizke vrednosti ponoči. Raziskava DIAMOND pri sladkorni bolezni tipa 1 in študija Martensa pri tipu 2 z bazalnim inzulinom sta pokazali, da CGM izboljša nadzor sladkorja.
V Sloveniji senzorje v okviru ZZZS dobijo predvsem uporabniki inzulinske črpalke in bolniki s ponavljajočimi se hipoglikemijami. Ostali si senzor krijejo sami, mesečni strošek pa znaša okoli sto evrov.
Kaj zapisovati in kdaj k zdravniku
Meritev brez zapisa je polovična. V dnevnik – na papir ali v aplikacijo – zapišite datum, uro, vrednost, obrok in okoliščine, kot so vadba, stres ali bolezen. Ob pregledu tako pokažete vzorce in ne le posameznih številk.
Osebnega zdravnika ali diabetologa pokličite, kadar:
- se vrednosti na tešče več dni zapored dvigajo nad 13 mmol/l;
- se ponavljajo nizke vrednosti, omotica ali potenje;
- hitro izgubljate težo ali se vam motni vid;
- imate rano, ki se ne zaceli v dveh tednih.
Testne lističe vam na recept izpiše zdravnik, del stroškov pa je odvisen od terapije – pri inzulinu in sulfonilsečninah ZZZS prispeva več. Natančen znesek vprašajte v svoji lekarni.