Prva napaka: samodiagnoza, ki se ji reče ‚glivica‘
Rdeč, srbeč madež med prsti ali rumenkast noht še ni dokaz za glivico. Dermatitis, luskavica in druge vnetne bolezni kože znajo izgledati skoraj enako, zato je samodiagnoza najpogostejši začetek napačnega zdravljenja.
V pregledu v reviji BMJ so avtorji poudarili, da je treba klinični sum pred zdravljenjem praviloma potrditi z mikološkim pregledom – odvzemom kožne luske ali brusa nohta. Če ljudi z ekcemom mesece mažemo s protiglivično kremo, se sprememba ne pozdravi, prava diagnoza pa se zamakne za tedne ali mesece.
Pri odvzemu vzorca zadostuje droben kosmek kože ali odrezek nohta, izvid pa je pripravljen v nekaj dneh.
Posebej zahrbtna je tinea incognito – glivica, ki jo kortizonska krema začasno zakrije, hkrati pa razširi in spremeni njen videz. Zato ob stalnem srbenju, ki ne mine, ne kupujte ‚univerzalne‘ kreme, temveč pridite do potrjene diagnoze.
Druga napaka: krema brez dokazov in mešanice ‚vse-v-enem‘
Sistematični pregled Cochrane iz leta 2007 je ovrednotil lokalna zdravila za glivične okužbe stopal in pokazal, da dokazi niso enaki za vsako tubo. Učinkovitost so potrjevali predvsem pripravki z azoli in terbinafinom, ne pa vse ‚naravne‘ in kombinirane mešanice.
V lekarnah in trgovinah je veliko izdelkov, pri katerih aktivna snov ni jasno navedena ali pa je v kremi premalo učinkovine, da bi delovala. Cena in oblika tube izida ne napovedujeta.
- pred nakupom preverite aktivno snov (npr. terbinafin, klotrimazol, mikonazol) in njeno koncentracijo;
- izogibajte se kremam s kortikosteroidom brez nadzora – maskirajo in širijo tinea incognito;
- ne kupujte ‚čudežnih‘ pripravkov, ki ne navajajo niti snovi niti odmerka.
Tretja napaka: prekratka kura in neredno nanašanje
Glivične spore so trdožive, zato je trajanje zdravljenja vprašanje tednov, ne dni. Veliko bolnikov preneha, ko madež ‚izgleda bolje‘, okužba pa se v nekaj tednih vrne.
Odločilna sta doslednost in nanašanje tudi na okoliško kožo – izpuščen dan ali dva lahko spremeni izid. Spodnja preglednica povzema minimalna priporočila, ki jih je treba prilagoditi oceni zdravnika.
| Mesto okužbe | Minimalno trajanje lokalnega zdravljenja |
|---|---|
| Glivica med prsti | 1–2 tedna po izginotju težav |
| Plantarna glivica stopala | 4–6 tednov |
| Glivica kože trupa ali rok | 2–4 tedne |
| Glivica nohtov | meseci, do zrasti zdravega nohta |
Če po dveh do štirih tednih redne uporabe ni izboljšanja, ni čas za ‚še eno tubo‘, temveč za ponovno oceno diagnoze.
Četrta napaka: nohte zdraviti kot kožo
Noht je trda roževinasta plošča, skozi katero lokalna zdravila slabo prodrejo. Če je spremenjenih več nohtov, je prizadet koren nohta ali pa je noht debel in obarvan, samo krema ali lak običajno ne zadoščata.
Pregled iz American Family Physician opisuje, da je peroralni terbinafin najučinkovitejša izbira in doseže mikološko ozdravitev pri približno treh četrtinah bolnikov, medtem ko je uspeh lokalnega zdravljenja pri obsežnejših okužbah precej nižji.
Odločitev o tabletah sodi v roke zdravnika, ki pred tem izključi bolezni jeter in preveri medsebojno delovanje z drugimi zdravili.
Peta napaka: tablete po lastni presoji
Protiglivične tablete niso ‚navadni vitamini‘. Terbinafin in itrakonazol se presnavljata v jetrih, lahko vplivata na druga zdravila in zahtevata laboratorijske kontrole.
Jemanje ostankov tablet od sorodnika, deljenje kure ali povečevanje odmerka brez izvida je tvegano. Nič od tega ne izboljša uspeha, lahko pa povzroči stranske učinke in doda nove težave.
Ob tem glivice ne zdravite z antibiotiki – ti delujejo na bakterije in pri dermatofitih ne pomagajo, nepotrebna uporaba pa spodbuja odpornost bakterij.
Če lokalno zdravljenje po nekaj tednih ni pomagalo, to ni znak za ‚močnejši odmerek‘ po lastni presoji, temveč za ponovno obravnavo pri osebnem zdravniku.
Šesta napaka: zdraviti kožo, pozabiti na vir okužbe
Glivica se z obolele kože z luskami seli na nogavice, v obutev, na kopalniško preprogo in v tuš. Če te rezervoarje zanemarimo, se bolnik po uspešni kuri hitro znova okuži.
Noge si vsak dan umivajte in dobro osušite med prsti, nogavice perite pri vsaj 60 °C, obutev pa redno sušite. Čevlje, nošene v času okužbe, lahko obrišete s sredstvom za razkuževanje obutve.
Obutve in nogavic se lotite istočasno kot kože, sicer se krog okužbe zapre.
Dodatno tveganje pomenita sladkorna bolezen in oslabljen imunski sistem. Takrat glivica lažje prodre globlje v kožo in nohte, zato je potrebna hitrejša obravnava.
Kdaj k zdravniku: pot po sistemu ZZZS
Če sprememba po dveh do štirih tednih rednega zdravljenja ne izgine, se širi, boli, gnoji ali zajame obraz, lasišče ali več nohtov, samozdravljenje končajte. Najprej se oglasite pri osebnem zdravniku, ki vas po napotnici napoti k dermatologu.
- osebni zdravnik spremembo pregleda in izda napotnico (kritje ZZZS);
- dermatolog odvzame lusko ali brus nohta za mikološki pregled;
- po izvidu predpiše lokalno ali peroralno zdravljenje po dokazih.
V nujnih primerih lahko dermatologa obiščete tudi samoplačniško – pregled stane nekaj deset evrov, a ne nadomešča laboratorijske potrditve okužbe.