Zakaj stopala ob sladkorni bolezni tiho odpovejo
Kamenček zdrsne v čevelj, a ga zvečer tam še vedno najdete – noga ni poslala nobenega opozorila. Prav ta tišina je nevarna. Dolgotrajno visok krvni sladkor poškoduje živce na okončinah, zato človek preneha čutiti bolečino, vročino in pritisk na stopalu.
Ob tem prizadeti živci in ožene krvne žile: rana se slabše celi, imuniteta pa se odziva počasneje. Armstrongova pregledna raziskava iz leta 2017 opozarja, da se že ozdravljene razjede stopal pogosto vračajo – zato dnevni pregled ni razvada, temveč osnovni ritual vsakega diabetika.
Dnevni pregled stopal korak za korakom
Najboljši čas za pregled je zvečer, pri dobri svetlobi in s stolom, da se lahko nagnete. Kdor težko dvigne nogo, naj uporabi talno ogledalo ali prosi svojce za pomoč.
- Poglejte podplat, peto in rob stopala – iščite rdečino, žulje, razpoke in otiščance.
- Preglejte prostore med prsti, kjer se hitro skrivajo vlaga in razpoke.
- Preverite nohte na vraščanje, spremembo barve in otrdelost.
- Z roko preverite temperaturo – toplejši predel je lahko znak vnetja.
- Če opazite karkoli nenavadnega, naredite fotografijo in jo pokažite osebnemu zdravniku.
Raziskava Laveryja in sodelavcev je pokazala, da redno merjenje temperature stopala pri bolnikih s povečanim tveganjem zmanjša ponovitev razjed. Zato je vredno zapisovati opažanja v preprost dnevnik.
Nega stopal brez ostrih pripomočkov
Stopala si umivajte z mlačno vodo – nikoli vročo, saj prizadeti živci težko razlikujejo temperaturo. Pred umivanjem preverite temperaturo z komolcem ali termometrom.
Po umivanju stopala nežno osušite, predvsem prostore med prsti, in jih namažite s kremo. Vlažilna krema preprečuje razpoke, a se je ne sme nanašati med prste, kjer povzroči mehčanje kože.
- Nohte strizite naravnost, vogalov ne zaokrožujte – s tem preprečite vraščanje.
- Otiščancev in žuljev ne režite z ostrimi orodji ali britvico.
- Ne uporabljajte toplih obkladkov, električnih blazin in grelnih kopeli.
- Raje poiščite medicinsko pedikuro, ki je v Sloveniji izvedljiva ob napotnici.
Tabela: kaj je normalno in kaj je alarm
Vsaka sprememba ni nujno nevarna, a meja med običajnim in zaskrbljujočim je pri sladkorni bolezni tanka. Spodnja tabela vam pomaga pri hitri presoji.
| Opažanje | Obvladljivo doma | Obisk osebnega zdravnika |
|---|---|---|
| Rahla suha koža | Krema za stopala | Poglobitev razpok |
| Otiščanec na peti | Pedikura, ustrezna obutev | Boleč ali rdeč otiščanec |
| Rdečina po čevlju | Menjava obutve | Rdečina, ki se širi |
| Majhna odrgnina | Razkužilo, sterilna obloga | Rana, ki se v nekaj dneh ne celi |
| Sprememba barve nohta | Redno striženje | Debel, vnet ali vraščen noht |
Dnevnik teh opažanj, kot ga priporoča Diabetološko združenje Slovenije v smernicah, pomaga, da spremembe opazite prej kot kadarkoli prej.
Obutev: kje se skrivajo najpogostejše napake
Večina razjed nastane tam, kjer čevelj pritiska na nogo. Čevlji morajo biti mehki, dovolj dolgi in široki, s podplatom brez trdih šivov. Nove čevlje razgibajte postopoma, najprej pol ure na dan.
Ponošene papuče in sandali s trakovi med prsti povzročajo poškodbe, ki jih diabetik ne občuti. Nikoli ne hodite bosi, tudi doma in na plaži ne – drobna poškodba na parketu ali kamnu se lahko razvije v težko celjivo rano.
Nogavice iz bombaža ali volne, brez napetega robnika in s šivom navzven, zmanjšajo pritisk. Pred obuvanjem preverite notranjost čevlja z roko in stresite morebitne delce.
Kaj storiti, ko najdete rano
Drobno odrgnino očistite s fiziološko raztopino, obrišite z razkužilom in pokrijte s sterilno oblogo. Rano si oglejte vsak dan ob pregledu; če se v dveh do treh dneh ne začne celiti, obiščite zdravnika.
Na rano nikoli ne nanašajte domačih mazil, joda ali alkohola, saj poškodujejo tkivo. Prav tako ne uporabljajte mokrih oblog, ki vlažijo kožo in pospešujejo okužbo.
Znaki, ki zahtevajo takojšnjo pomoč, so širjenje rdečine, gnoj, neprijeten vonj, povišana telesna temperatura in temne lise na koži. V takem primeru pokličite osebnega zdravnika ali urgenco, ne čakajte na jutri.
Pot po sistemu ZZZS: kdaj in kam
V Sloveniji je prva postaja vedno osebni zdravnik. Ta oceni prekrvavljenost, otipa pulz na stopalu, preveri občutljivost z monofilamentom in vas po potrebi napoti k diabetologu ali v ambulanto za diabetično stopalo.
Vsak diabetik bi moral imeti pregled stopal najmanj enkrat na leto, bolniki z že potrjeno nevropatijo ali razjedo pa pogosteje. Pri izbiri obutve vam lahko pomaga tudi ortopedski inženir, če imate napotnico.
Medicinska pedikura je v Sloveniji dostopna ob napotnici in v določenih primerih krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja; cena brez napotnice se giblje okoli 20–35 evrov.